2 August 2020

Alexander Van der Bellen

Prezidènti e Avstriaqo

Seripnasqo vakeripe p-o 2-to Avgust 2020, Memoriàlo Dives e Genocidesqo vaś o Sìnte aj o Rroma

Ranǎlen aj rajalen!

Avdives seras and-o Auschwitz-Birkenau, o 500,000 Roma aj Sinti so patǎl pes ke sas viktìme e nacional-socialisto teroresqe and-i Evròpa. Sas sar avdives 76 berś anglal, p-o 2-to avgust 1944, kaj o palutne 3 000 ʒene mudardile and-o Auschwitz-Birkenau. Ʒuvlǎ, ćhavorre, bebe, murśa, phure aj nasvale. O Auschwitz sas o palutno śeraj lenqe lungone dukhavipnasqo.

Sinom but lośalo kaj inkeras akaja vasni komemoràcia madikh so si o COVID-19, aj naisarav but e godornen save organizuinde la. Si vasno te inkeras ʒivdi i memòria e maj darane krimaqi and-i història e manuśipnasqi. Si amari dutǐ karing o viktìme. Si amari dutǐ karing sa odola rroma aj sìnte kaj praʒivde. Si amari dutǐ karing lenqe ćhave.

Dòsta si te gendis p-o jekh konkrèto bibaxt and-o làgero Auschwitz kaj te dikhes anglal te jakha sode bihalǒver si o rasiàlo dilipe e nacistenqo. Me dikhav i komemoràcia avdisuntni anglal sa sar jekh mandàti te das fòrma o akanutnipe thaj o avutnipe. Sar presidènti e Avstriaqo, dav godi special p-o mo Them, i Aùstria.

But vaxt, i bibaxt e rromenqi aj e sintenqi sas uśtavdi, ućhardi aj bistardi. Lenqi kultùra si pànda ladavdi stereotìpe aj anglapatǎmata vi avdives. O kontemporàro gevaja maśkar o rroma thaj e sìnte save śaj te mothoven, so śaj keren o manuśa and-o diktatoriàlo periòde, si sofòra po cèra.

And-o 2013 i Avstriaqi rromani artìsta i Ceija Stojka muli. Oj sas deportime k-o Auschwitz tikni. Laqo phral aj but aver familiaqe ʒene mudardile akate. Oj aćhili ʒivdi. Ʒi k-o phuripe, oj ʒal sas k-o śkòle te mothovel pesqi història e ternenqe. Laqe artistikane butǎ sas sikavde k-o 2020 e titoça “Akava ondilo” and-o butpinʒardo Museo Reina Sofia and-o Madrid.

I dùjto ta i trìto generàcie e rromenqe aj sintenqe vi on aktìvo dikǎren ʒivdi i memòria. Misalaqe o austriàko lekhavno o Stefan Horvath. Lesqo dad aj lesqi daj nakhle kotar but koncentraciaqe kàmpe, maśkar save Auschwitz, aj praʒivde. Lesqo ćhavo mulo k-i februàra 1995 ande jekh atàka so kerde e daxne-rigaqe extremistǎ bombaça.

O manuśa si len sofòra pubut interèsi te ròden vortip vaś o viktìme. Vazdinǒn monumènte ja kerdǒn palpalem rromane gava save xasàrdile. And-i januàra akava berś, me korkorro sinom sas and-i komemoràcia vaś o mestǎripe e koncentraciaqe kampesqo Auschwitz-Birkenau p-o 27-to Januàra. And-i oficiàlo delegàcia sine vi i Manuela Horvath, kotar i Pastoràla e rromenqi amare provincaqe śerutne forosqi Eisenstadt.

Manqe sine but vasno te bićhalav akava sèmno solidaritetaqo e rromença aj sintença. Avdives o Evroputno Dives e Seripnasqo vaś o Holokaust e sintenqo aj rromenqo si jekh vasno sèmno solidaritetaqo. Amen musaj te sarbarrǎras kaj o prasavipe e manuśipnasqo, i bangi akuzàcia, i xir thaj i nasul zor naj te oven labǎrde nivar maj sar politikane instrumènte.

"Nikana maj!" Ćak akava si o drom sar te inkeras amari vòrba.

Oven saste.

Seripnasqe vakerimàta

Webkùjbo kerdo kotar

Webkùjbo dino dumo kotar

Partnèrǎ