2 August 2020

Michaela Küchler

Śerutni e maśkarthemutne aliancaqi vaś o seripe e Holokaustesqo

Seripnasqo vakeripe p-o 2-to Avgust 2020, Memoriàlo Dives e Genocidesqo vaś o Sìnte aj o Rroma

“Mama, da hinten verbrennen die Menschen”– “Màmo, phablǒn o manuśa kothe.”

Ande laqo memoir, i Sintezza Zilly Schmidt, savi aćhili ʒivdi kotar o Auschwitz, serel sar laqi śtare berśenqi ćhaj i Gretel lias te halǒvel o horòrǎ so ss k-o Auschwitz-Birkenau.

P-o 2-to Avgust 1944, o nacional socialìstǎ “likvidisarde“ o kadial-akhardo “Zigeunerfamilienlager” k-o Auschwitz–Birkenau. Likvidàcia si jekh eufemìsmo kaj ućharel i bimanuśikani mandaj. Phenel pes vaś o mudaripe paśpaśe 3000 ʒenenqo, murśa, ʒuvlǎ ta ćhavorre ande jekh rǎt. I ćhaj e Zilly-sqi Schmidt i Gretel, laqo dad aj laqi daj, laqi phen aj laqe efta ćhave ta laqe phrala sas maśkar lenθe.

Kana o nacional socialìstǎ aresle k-i zor, on legarde maj dur aj intensifikonde i śeliberśutni diskriminàcia aj persekùcia e rromenqi, but maśkar save sas deportuime k-o kadial-akhardo “Zigeunerfamilienlager” and-i sèkcia BIIe e kampesqo Auschwitz II–Birkenau. Jekh ʒi k-o duj mìje ʒene sas kikidime and-e baràke kaj sas kerde vaś trin ʒi k-o śtar śel. And-o kàmpo, o rroma thaj o sìnte sas len triàngle kale p-o gada, save ćhiven sas len k-i kategorìa “anti-sociàlo”, jekh vòrba kaj pe bibaxt labǎren la vi avdives, madikh sode si diskriminatòro aj akuśipe. And-o Auschwitz aj aver kàmpe, o sìnte ta o roma sas te keren buti zorǎça aj sas marde, torturome aj mudarde. Ande but thana k-i purani Sovietìko Ùnia, o rroma sas mudarde ande massivo mudarimàta.

O genocìdi e rromenqo sas ignorime deśinerśa pal-o dùjto sundalesqo maripe. Akava tamlo śeraj amare historiaqo butivar si akhardo “o bistardo Holokaust”. O Germaniaqo raipe pinʒarda akava genocìdi 37 berś pal-o agor e dujtone sundalesqe maripnasqo. Ʒi avdives, si but cèra rodimàta pal akava kotor e historiaqo aj ov aćhol tiknǎrdo.

Aćhol amenqe i responsabilitèta, sar raimàta, no vi sar themutne ta demokràtǎ, te sarbarrǎras kaj i història akale genocidesqi aj o dukhavipe na bistardǒn, aj te maras amen mamuj i marginalizàcia aj o anglapatǎmàta save si pe lenθe pànda avdives.

Preciz vaś odova, o ceremònie e komemoraciaqe sar i ceremònia so keras avdives si vasne, naj pućhipe. Naj te rodes but dur kaj te dikhes i diskriminàcia aj o racìzmo save ʒan pànda. Dikhen ćak varesave grùpe ande amare dostimàta save dośǎren e ramen ta e sinten kaj xatam on buxlǎren o koronavirus. Cèra kurke maj anglal, dikhlam jekh sèria racistikane atakenqi ande jekh blòko apartamentenqo akate k-o Berlin, kaj phirel sas o virùsi.

Te bisterdam śaj te keras pàlpalem vipal dośa aj o katastròfe purane. Akalaθar, si amari historikani dutǐ te seras o anava e 500 000 rromenqe, rromněnqe aj ćhavenqe kaj mudarde brutal o nacional socialìstǎ.

But aj pobut manuśa phenen kaj naj sosqe te seras o Holokaust ta o genocìdi e rromenqo. Varesave ʒene phenen kaj si vaxt akana te mukhas akava tamlo śeraj aj te “phiras angle”. Varesave den vi vòto k-o politikane pàrtie save ispiden kasave xaćarimàta. Horìblo, “Ʒut”, “cigan” aj “homo” pànda si phede sar akuśimàta butivar.

Majbut amenθar ʒanas kaj akala butǎ si bilaćhe, no akava dives musaj te ovel amenqe sar seravno kaj te dikǎras amare jakha putarde.

Trubul te pućhas amen val siklǒvas kotar o nakhlipe.

O angledipe si “va” thaj “na”.

“Va”, odolesqe so kerdam varesavo progrèsi. Madikh kaj zabades, and-o Berlin vazdisàilo and-o 2012 jekh memoriàli vaś o mudarde sìnte ta o rroma e Evropaqe. “Va”, odolesqe so but raimàta die penqi vòrba te zorǎren o barabaripe, i inklùzia ta o kotorlipe. Akala si o umala kaj trubul te del i Stratègia Post-2020 e EU-aqe vaś o rroma.

No vipal vaxte, musaj te das anglal “na, na siklǒvas kotar o nakhlipe”, sosqe o racìzmo mamuj o rroma o antisemitìzmo ta o racìzmo si palem k-o barǒpe.

O divesa e seripnasqe si vasne, no naj dòsta. Si amari responsabilitèta te uśaras aj te vazdas jekh sundal ande savo te oves verver na mandavel te ʒives and-i dar. Isi amari dutǐ te vazdas amaro krlo mamuj i diskriminàcia, o racìzmo aj i xir aj te las aj te pućhas amen vi pal amare anglapatǎmàta sarkon dives.

I Internacionàlo Aleànca e Holokaustesqe Seripnasqi marel pes te kerel jekh diferènca. Laqo res si te kidel e raimàta aj ekspèrten te zorǎren aj te promovuin i edukàcia e Holokaustesqi, o rodipe ta o seripe. Akaja si jekh internacionàlo mìsia kaj mangel internacionàlo sombutipe. Sakothe kaj o minoritète si persekutome ja diskriminuime, khonik naj sarbarr. I ministeriàlo deklaràcia 2020 e IHRA-qi phenel kaj amen maras amen vaś : “Jekh sundal kaj serel o Holokaust - jekh sundal bi genocidesqo.”

Ande akaja deklaràcia, o Thema somdasne e IHRA-qe die penqi vòrba te seren o genocìdi e rromenqo aj te pinʒaren kaj o nakhlo mukhlipe palal akala katastrofaqo barǎrda o anglapatǎpe ta i diskriminàcia kaj malaven but komunitète rroma thaj sìnte avdives.

O manuśa musaj te halǒven kaj śaj te legarel o bistaripe. K-o 2007, i IHRA lia te kerel buti pal-o genocìdi e rromenqo ta o Komitèti e IHRA-qo pal-o genocìdi e rromenqo kerel buti kotar o berś 2011. P-i bàza e Komitetesqe butǎqi, i IHRA diskutonel jekh oficiàlo definìcia butǎqi e racismesqi mamuj o rroma. Jekh definìcia si jekh labno savo sikavel droma aj del vast vaś i identifikàcia akale fenomenenqi aj lenqo kontèksti, aj akalaqe si vasno vi o vazdipe e ʒanipnasqo aj jekhe kethane halǒvipnasqo p-o akava subjèkti. Oj ka siklǎrel aj ka ʒanavel o administràcie, e politikanen, e krisǎrnen, e śingalen, e siklǎrnen, o mèdie, o civìlo dostipe ta o organizàcie e manuśikane hakajenqe. Patǎl amaro ilo ka adoptisaras jekh asavi definìcia pala varesave ćhona. Si amari dutǐ karing i po bari minoritèta and-i Evròpa te keras akaja buti bi te xasaras maj but vaxt.

Si amari dutǐ karing o viktìme ta o praʒivde te seras lenqi dukh ta te das patǐv lenqe gevajimàta. Si amari dutǐ karing lenθe te sarbarrǎras kaj lenqe anava na bistardǒn nijekhvar.

 

For further reading on the genocide of Sinti and Roma and the 2020 IHRA Ministerial Declaration visit the IHRA website.

Seripnasqe vakerimàta

Webkùjbo kerdo kotar

Webkùjbo dino dumo kotar

Under the patronage of the European Parliament

Co-funded by the European Union and Co-funded and implemented by the Council of Europe

Partnèrǎ