Evropako Gindosko Dive pe Romano Holokosto

P-o 2-to Avgust, seras o palutne 4300 Sìnte aj Rroma and-o germanikano nazìsto làgero e koncentraciaqo Auschwitz-Birkenau, saven o SS mudarde len odoja rǎt madikh sode tromanes marde pen on. And-i memòria sare 500 000 Sintenqi aj Rromenqi mudarde and-i Evròpa astardi e nazistenθar, o Parlamènti e Evropaqo deklaronda akaja dàta o Dives Evroputne Memorialesqo vaś o Holokaust e Sintenqo aj Rromenqo.

Rev. Jesse Jackson p-o 2-to Avgust 2020

Akaja video sikavel na sadaj o kotorlipen e ikonaqo so si o Rev. Jesse Jackson k-o civìlo hakaja, jekh kotar o po pinʒarde reprezentàntǎ e US-Amerikaqe miśkipnasqo vaś civilo hakaja k-o 75-to berś e 2-tone Avgustesqo - o Evroputno Dives e memorialesqo vaś o Holokaust e Sintenqo aj Rromenqo. I video sikavel vi jekh unìko intervìsta so dine o Rev. Jacksone aj o Romani Rose, śerutno e Centralone Sombeśesqo e germanikane Sintenqo aj Rromenqo, pal-o biaćhavdo maripe so keren o Afro-amerikànǎ aj o Rroma vaś lenqe civìlo hakaja. Drabar maj but >>

Romani Rose

Śerutno e Centralone Sombeśesqo e Germanikane Sintenqo aj Rromenqo

Blòko 13 - I permanènto ekzpozìcia pal-o genocìdi e Sintenqo aj Rromenqo

Akaja vìdeo sokavel o kontèksti e permanentone ekspoziciaqo pal-o genocìdi e Sintenqo aj e Rromenqo and-i Evròpa astardi e nazistenθar, kaj si and-o Blòko 13 k-o Themutno Muzèo Auschwitz-Birkenau. I vìdeo sikavel sar, - jekhe kolèkciaça familienqe fotografienqi aj dokumentenqi, - akaja ekspozìcia sikavel i normalitèta e sarkon divesesqe ʒivipnasqi maśkar komśìe k-o verver Thema evroputne. I ekspòzicia sikavel sar o nazìsmo xarravda akaja normalitèta progresiv. P-i bàza e racialone ideologiaqi, o Sìnte aj o Rroma, ekzakt sar o Ʒuta, lokhorres sas mukhle bi khanćesqo aj agore sas bićhalde k-o kàmpe e meripnasqe. 500 000 Sìnte aj Rroma mudardile and-i Evròpa astardi e nazistenθar. 

Drabar maj but >>

Seripe

P-i sa i Evròpa

Commemoration in Berlin

Memorial to the Sinti and Roma of Europe murdered under National Socialism, Berlin (DE), 2 August 2020, 21:00 CET

Poèzie aj arta

RomArchive - diʒitàlo archive e Sintenqe aj e Rromenqe

O diʒitàlo RomArchive kerel o kultùre e Sintenqe aj e Rromenqe dikhlǒver, ilustrindoj lenqi kontribùcia k-i kulturàlo història e Evropaqi. O dirèkto mothovimàta e Sintenqe aj e Rromenqe ande lesθe si jekh sumnal xaing ʒanipnasqi kaj sarkon śaj te del k-o internacionàlo nivèli p-o internet, aj kaj phaglǒn o stereotìpe aj o anglapatǎmàta ćaće faktença.

Dikhen RomArchive.eu

Història

e Sintenqe aj Rromenqe genocidesqi

Genocìdi e Sintenqo aj Rromenqo

Block 13 exhibition

Blòko 13

The permanent exhibition at Auschwitz-Birkenau State Museum

Angla 5 berś o Evroputno Parlamènto rinʒanda o 2-o Avgust sar o Evroputno Dives vaś o Seripe e Rromenqe Genocidesqo

O 15-to April 2015 si jekh historìko momènto. O evroputno parlamènto votonda jekhe bare maźoritetaça kaj te ovel adoptisardi agore jekh rezolùcia savi prinʒarel “o historìko fàkti e rromenqe genocidesqo so kerdilo k-o Dùjto Sundalesqo Maripe” aj del konklùzia “kaj jekh Evroputno dives trebul te ovel ćhindo vaś o seripe e viktimenqo k-o genocìdi e rromenqo p-o Dùjto Sundalesqo Maripe.”

But si vasno kaj akaja rezolùcia maj dur “del ćalno k-i nevòja te marel pes mamuj o anti-ciganìzmo k-o sarsavo nivèli aj sa e labnença, aj zorales phenel kaj akava fenomèni si fòrma rasismesqi partikular persistènto, violènto, rekurènto aj but generàlo.”

Dikhen buteder >>

Prinʒaripe

e Sintenqe aj Rromenqe genocidesqi

Dikh He Na Bister! - Ternikani iniciatìva vaś o Seripe e Rromenqe Genocidesqo

DIKH HE NA BISTER miśkinel sarkon berś xiliàde terne, rroma aj gaʒe pe sa i Evròpa, and-i okàzia e 2-tone Avgustesqi - o Evroputno Dives e Seripnasqo vaś o Rromano genocìdi - te vazden o seripe, o prinʒaripe aj i edukàcia pal-o genocìdi e rromenqo.

 

DIKH HE NA BISTER si jekh than siklǒvipnasqo pal-o nakhlipe, aj vi jekh than reflekciaqo pal-i ròla e ternenqi and-o seripe e genocidesqo. I iniciatìva putrel jekh dialògo aj personàlo maladipe maśkar o terne aj o praʒivde e genocidesqe. Lenqe mothovimàta den e ternen ilo te maren pen mamuj o akanutno anticiganìzmo aj aver fòrme rasismesqe and-i Evròpa avdives.

 

Edukàcia

Edukàcia aj aktivìsmo e ternenqo

Webkùjbo kerdo kotar

Webkùjbo dino dumo kotar

Partnèrǎ