2 August 2021

Helena Dalli

Commissioner for Equality of the European Commission

Seripnasqo vakeripe p-o 2-to Avgust 2020, Memoriàlo Dives e Genocidesqo vaś o Sìnte aj o Rroma

Isi bare jaśinaça kaj aresav tumen and-o Dives e rromenqe holokaustesqe Memorialesqo, te das patǐv o śela mìje rromane viktìme e Holokaustesqe. Avdives seras jekh tamli ta tragìko periòda amare historiaqi.

A pàlem – ʒi akana – but cèra evropǎnǎ ʒanen pal o Holokaust e rromenqo, mukh te na vakeras pal-o efèkte so si les pànda p-o rroma. Amen musaj te paruvas akava. I ignorànca si kovlipe, aj śaj te anel i història te avel palpàlem. I ignorànca lupunzarel amen te vazdas po inkluzìvo, po laćhe dostimàta.

Sar evropǎnǎ amen si amen jekh moràlo dutǐ te prinʒaras aj te seras sa odolen save cirdine dukha tal-o nazìsto regìmi, maśkar save rroma. O seravipe lenqe persekuciaqo serel amen kaj o rromane khetanimàta pànda si len but pharimàta. Pra butivar, o dostimàta na dikhen lenqi kritìko situàcia. Amen musaj te keras sa so śaj te nakhavas o pharimàta, maśkar save i stìgma ta i diskriminàcia.

Sar o palutne praʒivde ta gevaja e dukhavipnasqe meren, amen musaj te dikǎras lenqe memòrie ʒivde. Amen musaj te nakhavas lenqe gevajimàta. Partikular, dav patǐv o Raymond Gurême, jekh praʒivdo savo mulo p-o 24-to Maj akava berś. Ov kerdilo jekh kotar o maj pasionome krle vaś mutuàlo respèkti ta solidaritèta, aj jekh inspiràciaqi xaing vaś but terne rroma. Amen ka das patǐv lesqi memòria ta te nakhavas lesqo krlo k-o generàcie save aven pal amenθe.

Akava berś sas jekh tèsti amenqe savorrenqe. O koronavirus sikavda sode sam azbandǒver savorre. No odola save si àba azbandǒver sas dukhavde o po but k-o vaxt e krizaqo. Partikular sas manqe grìźa kana dikhlom varesave manuśen and-o dostipe sar dilhen sas e rromen. On sikavde e ramen sar publìko rizìko ja ćhute i doś pe lenθe, barǎrindoj i dar ta i xir mamuj lenθe.

Àke ekzakt sosqe si odoborkha vasno te dikǎras i història e Holokauestesqi ʒivdi. Amen musaj te kondamnisaras publik, te las àkcia mamuj aj te das sànkcia kasave racìsto àkte. Pal o horòrǎ e 20-tone śeliberśesqe, naśti te ovel than vaś i xir and-o 21-to. Akalaθar akharav o Thema Somdasne te tordǒn and-o maripe mamuj i diskriminàcia ta o anticiganìzmo.

Amen musaj:

  • te sarbarrǎras efektìvo politìke vaś o seripe e dukhavipansqe k-o nakhlipe;
  • te brakhas o historìko thana save aźutin amen te dikǎras i kolektìvo memòria, ta
  • te promovuisaras i edukàcia ta o rodipe ande akaja umal.

Sarkon amenθar and-i EU musaj te dikhas amare rromane somthemutnen demnitetaça aj respektoça, odolesqe so on si integràlo kotor amare dostimatenqo.

Prinʒanav aj manqe miśto kana dikhav o progrèsi so kerde varesave Thema somdasne save pinʒarde formal o 2-to Avgust sar o Internacionàlo Dives e Holokaustesqe Seripnasqo. I Pòlska sas i angluni kaj pinʒarda les k-o 2011. I Kroàcia pala laθe k-o 2014, aj i Lituània k-o 2019. And-o Baredivaj akava berś, i Rumânia aresli akaja grùpa e Themenqi save pinʒaren akava dives. Marav vasta vaś akala ʒamavimàta aj dav dumo o aver evroputne śerutne te ʒan pal-akaja lìnia.

O pinʒaripe akale Internacionalone Divesesqo vaś o Seripe e Holokaustesqo si pherdǎrel sadaj jekh kotor kotar i demnitèta kaj o nazìsmo ćordas e Holokaustesqe viktimenθar, lenqe familienθar aj lenqe khetanimatenθar. No si jekh but vasno padmad. Kerindoj akava, o Thema somdasne len jekh vasni pozìcia, keren so si lenqi responsabilitèta ta pherindoj jekh moràlo obligàcia. On ʒan vi konform e rezoluciaça so kerda o Parlamènti e Evropaqo p-o 15-to Grastornaj 2015, savi akharel o Thema somdasne te pinʒaren oficiàl o Holokaust e rromenqo aj te ćhinen jekh Evroputno Dives e Memorialesqo.

Dav tumen garancìa kaj sar Komisàrka e Barabaripnasqi, ka ovav tumença k-o ćekat e maripnasqo mamuj o anticiganìzmo aj sa o aver fòrme e xirǎqe. Maj palal akava berś, ka sikavav jekh ambiciòzo Strategìko Rami e EU-aqi post-2020 vaś o barabaripe, i inklùzia ta i participàcia e rromenqi ʒi k-o 2030. Anglal akava, ka ispidav vi jekh akciaqo plàno mamuj o racìzmo ta dikhav kajo maripe mamuj o anticiganìzmo te ovel integràlo kotor lesqo. Kàste maras amen efikas mamuj jekh fenomèni, maj anglal trebul te prinʒaras kaj ekzistuil.

Ande jekh vaxt kana o populìzmo ta o racìzmo and-i EU si k-o vazdipe, i àkcia ta i solidaritèta si po nevojutne sar nivar aver. Musaj te beśas vigilènto. Musaj te investuinas and-i edukàcia ta and-o zorǎripe e ternenqo. Musaj te zorǎras i sociàlo kohèzia aj o politìke save barǎren i hàsna e ververipnasqi ande amare dostimàta.

Mekh i memòria sa e Holokaustesqe viktimenqi, maśkar save rroma, te aćhol savaxt ande amaro ilo aj ande amari godi.

Seripnasqe vakerimàta

Webkùjbo kerdo kotar

Webkùjbo dino dumo kotar

Under the patronage of the European Parliament

Co-funded by the European Union and Co-funded and implemented by the Council of Europe

Partnèrǎ