2 August 2021

Romani Rose

Śerutno e Centralone Sombeśesqo e Germanikane Sintenqo aj Rromenqo

Commemoration speech on the occasion of 2 August 2021, Holocaust Memorial Day for Sinti and Roma

Ladies and Gentlemen,

sar avdives 77 berś maj anglal, 4,300 ʒene mudardile k-o gazosqe livnǎ akate and-o eksterminaciaqo làgero Auschwitz-Birkenau. On sas o palutne Sìnte aj Rroma and-i kampesqi sèkcia B II e, kaj o SS akharde sas o "kàmpo e ciganenqo", buteder maśkar lenθe sas phure, nasvale aj tikne. O SS dikhle sas maj anglal kon śaj ìnke te kerel buti aj len trade sas len ande aver kàmpe koncentraciaqe, kaj sas vi on thovde te meren kotar i but pari buti so keren sas sar ròbǎ.

Avdives, seras sa e 500,000 Sinten aj Rromen save mudardile and-o Samudaripe aj seras sa e mannuśen save pele viktìme viktìme e nacional-socialismesqe traśaqo thagaripe and-i Evròpa. On si savorre kidime kotar o bangipe so dukhanda len, aj si amari obligàcia te dikǎras ʒivdo lenqo khetano palmukhlipe vaś o avutnipe.

. "Auschwitz" - buteder sar sarsavo aver, akava anav kerdilo avdives jekh simbòli e bidikhle industrialone aj masivone mudaripnasqo so kerde o nazìstǎ aj lenqe manuśa and-i Evròpa mamuj e Sìnte aj e Rroma aj vi mamuj e Ʒuta. Jekh krìma mamuj o manuśipe, planifikome bare preciziaça, burokraciaça savi organizanda la aj ćhivda la k-i praktìka. I prekondìcia vaś akava phaglipe e civilizaciaqo, unìko and-i història, sas o rasìzmo e nazistenqo, pesqe ekstrèmo aj radikàlo anticiganizmeça aj anti-semitizmeça.

O Auschwitz si o somʒanipe savo akharel amen savorren te vazdas amaro krlo mamuj o mudarno racìzmo savo vazdel po śero palpalem, pesqe bute merimatença. Amen save seravas avdives, na ròdas te thovas doś p-i akanutni generàcia, no te seras amari khetanutni responsabilitèta vaś o avutnipe amaro savorrenqo.

Trubul te pherel amen bare griźaça akaja situàcia so dikhas akana and-i Evroputni Ùnia. O zumavipe varesave themenqo somdasne te kovlǎren o ulavipe e zorěnqo, o bazìko princìpo e thamǎqe thagaripnasqo, mukhel tut bimosqo - majbut pal i eksperiènca e krimenqi mamuj o manuśipe so kerde o nazìstǎ aj i komunìsto diktatùra and-i Evròpa.

Kadia, on bizorǎren i demokracìa aj xarraven i unisardi Evròpa. Maśkarvaxte, on putardes ʒan mamuj o molǎ pe save si vazdime i Evroputni Ùnia: o barabaripe savorrenqo anglal i thami, o mestipe e manuśesqo, i manuśikani demnitèta. On putardes den drom o centrifugàlo zorǎ save andral śaj te phagǎren amaro demokratìko khetanipe e Themenqo.

I Evroputni Ùnia musaj te labǎrel sa pi zor aj te brakhel pes sa e labnença save ekzistuin tal o thagaripe e thamǎqo mamuj kasave zumavimàta kotar varesave raimàta.

Jekh vasni garància vaś amaro mestipe si i biumblavdi prèsa. Sarsavo zumavipe te tiknǎrdǒl o mestipe e presaqo musaj te ovel ćhutini tele but zorales. And-i Evròpa, amenqe na trebul ideologìko źurnalìzmo, trebul amenqe kritìko źurnalìzmo savo putardes vakerel kana odola save si len i zor len te xataren o demokratìko institùcie.

Amen si amen o mestipe, o śand ta o barvalipe and-i Evròpa nais e demokraciaqe. Sarkon maśkar amenθe si les jekh responsabilitèta akalaqe. Musaj te rezistonas i putardi destrùkcia amare demokraciaqi and-o kutìe e alosaripnasqi aj te na maj priaras akaja situàcia bi kritikaqo.

Akaja si jekh dutǐ amari karing odola save mudardile aj o praʒivde e nazistone terroresqe savo cirdias sa i Evròpa ta i Germània and-o khanćǎripe.

O praʒivde sar i 97-berśenqi Sintìca i "Zilly" Schmidt, savi xasarda sa pesqi famìlia, maśkar save laqe 5-e berśesqe tiknes, k-o 2-to Avgust 1944. Avdives, oj sa pućhel pes sosqe ojn sar sa o manuśa, aćhili ʒivdi kotar o bengesthan e Auschwitz-esqo. Laqo angledipe si duślo: "Vas te dikǎrav o gevajipe sarkone butǎqo so ondili odothe."

Avdives, maj but sar 76 berś pal-o mestǎripe e Evropaqo kotar o nacional socialìzmo, o krle odelenqe save śaj te anen akava gevajipen cèrra po cèrra aćhavdǒn. Vaś oda, si amari buti, e generaciaqi so biandili pal odova, te dikǎras ʒivdo laqo palmukhlipe aj te sarbarrǎras kaj o Auschwitz na ka bistardǒl nijekhvar.

Akava si ponaborkha maj vasno ande jekh vaxt kana o anticiganìzmo aj o antisemitìzmo buxlǎrdǒn palpalem aj kana jekh nevo nacionalìzmo lel than and-e parlamèntǎ e Evropaqe.

Kaj te mamujdas akala daravne evolùcie, te sarbarrǎras kaj dikǎras permanent i śand ta i prosperitèta savorrenqe, amen and-I Germània śaj te astaras amen k-i amari konstitùcia, ande savi, pal o eksperiènce e Samudaripnasqe, i manuśikani demnitèta sas garantuime sar fundamentàlo hakaj. And-i Evròpa, si i Ćàrta e Fundamentalone Hakajenqi e Evroputne Uniaqi, savi phenel and-o artìklo 1: "I manuśikani demnitèta si biazbavdǒver".

Madikh akava, o Sìnte ta o Rroma and-i Evròpa si sofòra maj but viktìme e policiaqe nasul zorǎqe, isi te ʒiven k-o bimanuśikane kondìcie k-o plàcurǎ and-i Centràlo aj Mesmero-disǒrigutni Evròpa, k-o maśkar e Evroputne Uniaqe Themenqo, aj cìrden jekhe aparteidesqe sistemaθar and-i umal e edukaciaqi, e kheripnasqi, e sastipnasqi aj e butǎripnasqi. O raimàta si len i responsabilièta vaś akava. Aj maj but: kotar i korùpcia, o love dine sar aźutipe kotar o EU xasardǒl bi te aresel k-o manuśa.

77 berś pal-o ondimàta e 2-tone Avgustesqe 1944, akaja situàcia e butenqi si jekh ćaćo skandàli aj akharav sa o raimàta, vaś i història e Evropaqi, te len lenqi responsibilitèta aj te mamujden akala racìsto aj na dèmne kondìcie.

Amari buti isi, kaj edukaciaça aj biaćhavde seripnaça e traśutne ondimatenqo kotar o Dùjto Sundalesqo Maripe, o nazistikano teròri aj o Samudaripe, te anas i vìzia jekhe unisarde aj śandvale Evropaqi k-o ʒivipe aj te dikǎras jekh avutnipe vaś o generàcie so aven.

Oven saste.

Putaripnasqo vakeripe

Webkùjbo kerdo kotar

Webkùjbo dino dumo kotar

Partnèrǎ